Zakaj ZDA pripravljajo poro�?ila o stanju �?lovekovih pravic v drugih državah

Thomas B. Robertson
Veleposlanik ZDA

Zunanje ministrstvo ZDA bo danes spet objavilo svojo redno letno zbirko poro�?il o �?lovekovih pravicah za vse države sveta. Med njimi bo seveda tudi poro�?ilo o �?lovekovih pravicah v Sloveniji. V svojih ve�? kot petindvajsetih letih službovanja v diplomaciji Združenih držav sem izkusil vse vrste reakcij na ta poro�?ila: od ogor�?enosti in nejevere ali celo cini�?nega omalovaževanja (pogosto s strani vlad, katere so poro�?ila kritizirala) do hvaležnosti in upoštevanja (posebno s strani borcev za �?lovekove pravice v teh državah). Ko se pripravljamo na izid letošnjega poro�?ila - in na predvidljive odzive - se mi zdi primerno Slovencem predstaviti, zakaj ZDA sploh pripravljajo ta poro�?ila in kaj pravzaprav pomenijo.

Zakaj vlada ZDA pripravja ta poro�?ila? V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v �?asu Carterjeve administracije, ko so �?lovekove pravice postale bolj mo�?no poudarjen del naše zunanje politike, so v kongresu sprejeli zakon, ki je od zunanjega ministrstva zahteval, da predstaviškemu domu in senatnemu odboru za zunanjo politiko predloži poro�?ila o stanju �?lovekovih pravic v vseh državah, ki so dobivale pomo�? Združenih držav. Nedvomno je kongres menil, da je stanje �?lovekovih pravic v neki državi pomemben faktor pri njegovi odlo�?itvi ali naj ji nameni pomo�? ali ne. Ta poro�?ila so postala pomemben del razprav o nadaljevanju pomo�?i, ki so potekala v kongresu in v državi. Pogosto so bile te razprave vro�?e in razvnete. Nekateri podporniki, ki so bili mnenja, da bi �?lovekove pravice morale postati še bolj pomemben kriterij na podro�?ju naše politike pomo�?i, so poskušali ustaviti pomo�? državam, v katerih so obstajale resne pomanjklivosti na tem podro�?ju. Drugi so pomo�? pogojevali z izboljšanjem stanja �?lovekovih pravic. Posledi�?no so poro�?ila pogosto postala orodje, s katerim se je poskušalo od vlad izsiliti višjo stopnjo upoštevanja �?lovekovih pravic v zameno za pomo�?, še posebno, kadar je bila ta pomo�? vojaška. Vsekakor pa so bila poro�?ila osnovno merilo, na podlagi katerega je kongres presojal, ali naj bo pomo�? dodeljena in kakšne vrste naj bo.

S�?asoma je zunanje ministrstvo moralo pri�?eti pripravljati ta poro�?ila za vse države �?lanice Organizacije združenih narodov. Danes naša veleposlaništva po svetu porabijo zelo veliko �?asa za zbiranje materialov za zunanje ministrstvo, kjer napišejo kon�?na poro�?ila. Sem spadajo sre�?anja z vladnimi uslužbenci, skrbno pregledovanje uradnih in neuradnih statistik, branje �?asopisov ter sre�?anja z aktivisti s podro�?ja �?lovekovih pravic in nevladnimi organizacijami. To je naporno delo, posebno, �?e želiš podati objektivno oceno, ki pošteno prikazuje dane razmere.

Dejstvo je, da je poro�?ilo o �?lovekovih pravicah, ki ga pripravlja zunanje ministrstvo ZDA, med najbolj branimi in najbolj razširjenimi viri informacij o stanju �?lovekovih pravic po svetu. Vem, da je veliko Slovencev dale�? od tega, da bi jim bilo vseeno, da sudanska vlada ne dovoli dostopa do ljudi, prizadetih zaradi etni�?nega nasilja v Darfurju, da ima Burma nobelovo nagrajenko Aung San Suu Kyi v zadnjih sedemnajstih letih zaprto kar enajst let, ali da Kitajska prepoveduje pravnikom, novinarjem, verskim voditeljem in civilnim vodjem, da bi neodvisno izražali svoja stališ�?a. Te in številne druge kršitve �?lovekovih pravic smo izpostavljali v prejšnjih poro�?ilih in lahko pri�?akujete, da bo poro�?ilo za leto 2006 izzvalo najmo�?nejše reakcije pri najve�?jih kršiteljih. Mnenjski vodje v vladah, mediji in nevladne organizacije bodo citirali poro�?ilo, ko bodo pritiskali na kršitelje, da bi izboljšali razmere v njihovih državah.

Slovenci ste lahko ponosni, da imate dobro bilanco na podro�?ju �?lovekovih pravic, kar ni presenetljivo za državo z dobro razvitimi demokrati�?nimi inštitucijami in tradicijo vladavine prava. Kljub temu pa je, tako kot v vseh državah (vklju�?no z Združenimi državami Amerike, da se razumemo), vedno lahko še boljše. Vprašanja, s katerimi se ukvarjajo vaš varuh �?lovekovih pravic ali evropske in slovenske organizacije s podro�?ja �?lovekovih pravic ter nevladne organizacije - na primer izbrisani, položaj Romov in drugih manjšin, na�?rti za eventuelno postavitev mošeje v Ljubljani, ali neodvisnost medijev – bodo verjetno vklju�?ena v naše poro�?ilo.

In kon�?no še o vprašanju, ki ga številni zastavljajo: Kako to, da ne pripravljate poro�?ila o stanju �?lovekovih pravic doma, v Združenih državah Amerike? Ali mislite, da ste Ameri�?ani tako popolni in demokrati�?ni, da nimate problemov s kršenjem �?lovekovih pravic? Dale�? od tega. Redki Ameri�?ani bi si upali trditi, da smo v tem pogledu brezhibni. Preprost odgovor na gornje vprašanje bi bil, da kongres od izvršne oblasti ne zahteva takšnega poro�?ila. Bolj primeren odgovor pa je, da imamo dolgo tradicijo raziskovalnega novinarstva in mo�?ne in odlo�?ne nevladne organizacije na podro�?ju �?lovekovih pravic. Naši �?asopisi in druge medijske organizacije vsak dan poro�?ajo o �?lovekovih pravicah, tako doma kot v tujini. Naj gre za vprašanje smrtne kazni ali preseljevanja, nasilnih dejanj v Abu Graibu ali ravnanja z zaporniki v Guantanamu, Ameri�?ani se mo�?no zanimajo zanje in razpravljajo o njih. Politiko spreminjajo z oddanimi glasovi na volitvah, kršitelje pa kaznujejo na sodiš�?ih. Tako tudi mora biti. Slovenci ocenjujete dejanja Ameri�?anov na podlagi poro�?anja vaših medijev. V teh poro�?ilih se pogosto odraža delo, ki so ga opravili ameriški novinarji ali nevladne organizacije. Svobodno novinarstvo in nevladne organizacije so neodtujljivi del prave demokracije, kajti predstavlajo odlo�?ilni prvi korak pri iskanju odgovornosti naše vlade za pomanjkljivosti na podro�?ju naših lastnih �?lovekovih pravic.

Leta 1981 je predsednik Jimmy Carter dejal, da »Amerika ni izumila �?lovekovih pravic. V pravem smislu so �?lovekove pravice izumile Ameriko.« Osem let pozneje so �?lovekove pravice v mirnih ljudskih revolucijah leta 1989 na novo izumile Srednjo in Vzhodno Evropo in ustvarile evropsko celoto, svobodno in mirno. Ta proces izumljanja se mora nadaljevati, dokler njegove dobrine ne dosežejo vseh narodov. Upam, da nas bo poro�?ilo ameriškega zunanjega ministrstva približalo temu dnevu.

This site is managed by the U.S. Department of State. External links to other Internet sites should not be construed as an endorsement of the views or privacy policies contained therein.

	Home \| Embassy \| Citizen Services \| Visas \| Policy & Issues \| U.S. Information American Corner \| Contact Us \| FAQ'S \| Site Index \| Privacy \| Webmaster